Verjamem, da vašega podjetja ni treba posebej predstavljati, pa si vseeno poglejva nekaj dejstev. Kot že omenjeno, na trgu ste prisotni že več kot 30 let. Svoja podjetja imate poleg Slovenije še v Italiji, na Kitajskem, prisotni ste v Indiji, gradite v Nemčiji, glavni trgi so Združene države Amerike, Kitajska, Indija in še 95 drugih trgov. Zaposlujete že več kot 250 ljudi. Izdelate 1 letalo na dan. Osvojili ste nemalo nagrad, kar trikrat nagrado NASE za najboljše plovilo na svetu, pa nagrado za najučinkovitejše letalo, razvijate leteči taksi za Uber. Seznam se ne konča tukaj. Omenimo še eno zadnjih odmevnih novic – da bo eno od letal v dolgo pričakovanem Microsoftovem simulatorju letenja prav vaše letalo Virus SW 121. Ste kdaj verjeli, da boste dosegli takšen uspeh?
Vedno sem vse počel zelo na široko. Tudi letalstvo gotovo ni zadnja stvar, ki jo počnem. Če nekje vidim izziv, grem v tistem do konca in hočem biti tam najboljši. Brez vere vase in v kolektiv ne gre v nobenem poslu, predvsem pa ne pri graditvi blagovne znamke, ki je v svojem segmentu najboljša na svetu.
Vrniva se na sam začetek vaše poti. Kdaj se je pravzaprav rodila ljubezen do letalstva? Če prav vem, to ni bila vaša otroška želja, ko otrok pogleda letalo na nebu in si reče, jaz bom pilot, ko bom velik. V mladosti ste se ukvarjali s fotografijo, tiskarstvom, kasneje tudi z modelarstvom. Ljubezen do letal je imela nek razvoj tudi skozi naključja.
To je prišlo iz hobija. Ko sem imel svojo dejavnost – tiskarijo, smo izdelovali bedže in plakate za glasbenike za celo Jugoslavijo. Tisk je zahteval cele dneve dela v delavnici med strupenimi barvami in v temnici, kjer sem razvijal filme. Letalstvo je prišlo kot en oddih, stvar, ki je odtehtala vse tiste lepe sončne dneve, ki sem jih sicer preživljal v temnici. Ko sem prišel ven, na divje sonce, sem si rekel: zdaj grem pa na zrak. In letalstvo je bil logičen naslednji korak.
Ker sem želel leteti, kadarkoli sem hotel po koncu delovnika, sem želel biti neodvisen od kluba. Enkrat sem v Italiji zagledal motornega zmaja na travniku poleg ceste in sem videl, da se da zadevo tako razstaviti, da jo lahko daš na avto, pospraviš v garažo in ga drugi dan spet sestaviš. Ko sem poskusil to letenje, da dejansko letiš obkrožen z zrakom, da nisi zaprt v kabini, me je čisto prevzelo.
Od kod je prišla ambicija, da vstopite na področje letalstva tudi poslovno, ne samo ljubiteljsko?
Tisti zmaj, ki sem ga kupil, ni bil narejen za mojo velikost niti ni bil narejen po mojih varnostnih standardih, zato sem ga pač popravil. Pri tem sem se toliko naučil, da sem nato naredil še svojega. Potem so to videli neki moji prijatelji pa sem naredil še enega zanje in potem še več, še za druge … Nato so Italijani, ki so hodili na mitinge, to videli in so hoteli enega imeti. In tako sem v tem videl poslovno priložnost in jih začel izdelovati. Vedno sem želel delati po pravilih, zato sem se odpravil v Beograd, ki je bil takrat prestolnica, da bi zaprosil za dovoljenje za registracijo dejavnosti.
Ko sem prišel v Beograd na upravo in sem rekel, da bom začel delati letala, so se mi tako smejali, da so skoraj pod mizo padli. Rekli so, da to lahko delajo velike firme, ti tega ne moreš kot privatnik. Ampak sem bil tako vztrajen, da sem ne samo dosegel spremembo zakonodaje, da sem lahko legaliziral svojo dejavnost, in ne samo postal prvi zasebni proizvajalec letal v Jugoslaviji, ampak tudi prvi izvoznik, kar je bilo v tistih časih sploh nemogoče. In ker sem bil prvi, sem potem vedno postavljal standarde v letalstvu.
Tako da, če verjameš vase in si cilje postaviš ne samo dovolj visoko, ampak previsoko – in seveda moraš vložiti vso svojo energijo v to, da jih dosežeš – potem se vse da.
Zelo zanimiva zgodba je povezana z imenom vašega podjetja – Pipistrel, ki je bilo ob ustanovitvi podjetja izbrano zelo premišljeno. Kako ste se ga domislili?
Podjetje Pipistrel je bilo ustanovljeno kot majhna delavnica za sestavljanje motornih zmajev. Takrat je bilo prvi in edini zasebni proizvajalec zrakoplovov v Jugoslaviji. Lahko si predstavljate, da je bilo v tistih “svinčenih časih”, ko so bila vsa letališča v lasti jugoslovanske vojske, biti alternativni pilot in zasebni izdelovalec letal nekaj nezaslišanega. Ime podjetja izvira iz tistih časov. Alternativno letenje je bilo praktično ilegalno, in ko sem se prvič pojavil na letališču v Ajdovščini z motornim zmajem, neko čudno stvarjo iz cevi in platna, ki naj bi letela, se je upravnik letališča kar prijel za glavo. Zmajarjem ni dovolil leteti, zato smo morali počakati do večera, ko so redni piloti zaklenili hangar in odšli domov. Mi smo nato izkoristili pol urice časa pred temo za polet ali dva na skrivaj. Ker smo leteli po mraku in uporabljali trikotna platnena krila, so nas domačini v šali začeli imenovati “netopirji”. “Pipistrel” pa je latinska beseda, ki pomeni netopir.
Biti drugačen od svojih konkurentov na trgu prinaša konkurenčno prednost. Nedvomno ste drugačni, lahko bi rekli, da ste s svojimi inovativnimi rešitvami pravzaprav trend-setterji na svojem področju. Bi se strinjali s tem?
Ne samo da smo trend-setterji, ampak soustvarjamo tudi zakonodajo, razvijamo nove načine letenja in letalske tehnologije, delamo letalstvo okolju bolj prijazno in cenovno dostopnejše.
Vemo pa, da danes ni več dovolj imeti le odličen proizvod, ampak je pomemben tudi odnos do strank. Ali to odličnost vnašate tudi v svojo podporo strankam?
Leta 2001 sem ukinil oddelek za prodajo in marketing in ves temu namenjen denar preusmeril v inovativnost in zadovoljstvo strank. Pipistrel je eno redkih svetovno uspešnih podjetij, za katerega matično podjetje nikjer ne objavlja reklam. Namesto tega so naši glavni promotorji zadovoljni kupci, ki nas nato priporočijo svojim prijateljem, pa prijateljem prijateljev …, ki postanejo naši bodoči kupci.
Vaša vizija in poslanstvo sta prežeti z željo po inovativnosti in naravi prijaznimi rešitvami. Verjetno bi se strinjali s trditvijo Elona Muska, ki je rekel, da so stalne inovacije ključ za dolgoročno uspešnost podjetja?
Inovativnost je le ena od pogojev dolgoročne uspešnosti. Jaz vedno pravim, da mora biti krog zaključen. Vsaka zgodba se začne najprej z inovativno idejo, ki ji mora slediti edinstven produkt z dovolj visoko dodano vrednostjo, da omogoča zadovoljstvo zaposlenih, pošteno plačilo za korektno delo in motiviranje za nadaljnji razvoj. Ko imamo produkt, se moramo zavedati, da je lahko najboljši na svetu, vendar če ne pride do končnega kupca, ki je zanj pripravljen plačati dovolj visoko ceno, je vseeno, če ga ne bi imeli. Zato je trg enako pomemben kot inovativnost, kot produkt, dodana vrednost in zadovoljen kolektiv. Pipistrel gradi svojo prodajno mrežo že 30 let. 12 različnih modelov prodajamo v 97 držav.
To, namreč razpršitev tveganja, je tudi eden od pogojev uspeha, saj če vam prodaja zaradi kakršnih koli vzrokov na določenem delu sveta pade, jo lahko vsaj delno kompenzirate z drugimi trgi, in če imate dovolj različnih produktov, vam tudi to zagotavlja dolgoročno prilagajanje in socialno varnost za zaposlene.
Vse močnejši trend v svetu je trud za zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki se močno odraža tudi v transportu. Vi ste skoraj vizionarsko vedeli, da bo elektrika ključna pri pogonu vozil, saj ste že pred 12 leti začeli s prodajo električnih letal in ste neke vrste pionirji v tem. Kaj vam je dalo slutiti že pred toliko časa, da bo ravno električni pogon prihodnost?
Električna energija je komercialno najbolj uporabna čista energija, seveda pa mora biti tudi proizvedena iz obnovljivih virov. Električni pogon je najboljši, ker se da z njim zelo enostavno in natančno upravljati in so izkoristki zelo veliki. Zavedam se, da je letalstvo eden od največjih onesnaževalcev atmosfere. Če pogledamo tole našo Zemljico iz vesolja, vidimo okoli nje en zelo tanek, svetlo moder obroček. To je naša atmosfera, ves zrak, ki ga imamo na razpolago. Človek lahko preživi več tednov brez hrane, nekaj dni brez vode, ampak le nekaj minut brez zraka in tega se premalo zavedamo. Vsi, ki imamo možnost karkoli narediti, da ohranimo našo atmosfero čisto, imamo za dolžnost, da to naredimo. Vem, da se to ne bo zgodilo čez noč, vendar tudi avtomobilske industrije danes ne bi bilo, če pred tisočletji ne bi izumili kolesa.
Filozofija načrtovanja letal že od vsega začetka temelji na aerodinamični čistosti oblike in površine, tako da imajo letala čim večji vzgon in čim manjši upor, kar ima za posledico bistveno manjšo porabo goriva in s tem manjše emisije CO2 ter zmanjšan hrup. Logična posledica takšnega načina razmišljanja je, da se je tudi razvoj letalskih pogonov zasukal v tisto smer, ki najmanj obremenjuje okolje – k elektriki. Upam, da bo Pipistrel v prihodnje eden ključnih igralcev pri razvoju okolju prijaznih pogonov tudi za velika potniška letala, ki bodo še vedno nudila hitre in udobne prevoze, vendar z veliko manj hrupa, škodljivih izpustov in negativnega vpliva na okolje.
Poleg letal, ki jih poganja elektrika, kako se še odraža trajnostna naravnanost vašega podjetja? V mislih imam vse preveč podjetij, kjer skrb za okolje ostane napisana le na papirju, ker je to pač trend, dejansko pa se ne zavedajo njene pomembnosti, kaj šele, da bi jo zares živeli.
Odraža se na vsakem koraku. Čudovit primer je naša poslovna stavba v Ajdovščini. Že ko je bila zgrajena, je bila ena okolju najbolj prijaznih stavb v Sloveniji. Popolnoma energetsko samozadostna stavba, ki z uporabo 11 sistemov obnovljivih virov energije letno prihrani okoli 95.000 kWh energije. Meri 2.400 m2 in je bila že od vsega začetka načrtovana kot okolju prijazna, brez emisij in tako energetsko zasnovana, da za svoje delovanje uporablja najmanjšo možno količino energije. Porabljena energija je proizvedena na način, ki ne obremenjuje okolja – iz sončne elektrarne moči 100 kW na strehi.
Da so toplotne izgube objekta čim manjše, je gradbeni del objekta izveden s poliuretanskimi strešnimi in stenskimi ploščami, tako da sta ogrevanje in hlajenje objekta izvedena na najracionalnejši možen način, s talnimi sevalnimi ploskvami. S tem je potrebna energija zmanjšana na minimum, saj je predvidena razlika v temperaturi medija tudi v ekstremnih primerih le 20 stopinj Celzija.
Za pridobivanje in shranjevanje energije se uporabljajo geotermalne sonde ter zemeljski kolektor, racionalnost pridobivanja energije povečujeta kogenerator in toplotna črpalka. Razen v skrajnih razmerah zadošča obtok medija skozi termalne sonde. To še povečuje neto energijski izkoristek objekta, saj je strošek hlajenja celotnega objekta zreduciran na ceno stroška delovanja vodne črpalke, ki zagotavlja kroženje medija.
Pri trajnostni filozofiji pa ne smemo ostati le pri odgovornosti do narave, ampak je za nas pomembna tudi družbena odgovornost do zaposlenih, ranljivih družbenih skupin in okolice na splošno.
Izjavili ste, da je za uspešno podjetje poleg drugih stvari pomembno imeti tudi lastno blagovno znamko. Kje vidite prednosti tega?
Imeti proizvod danes ni dovolj. Ta mora imeti zgodbo. Blagovna znamka je izjemno pomembna in dobro ime znamke lahko zelo hitro izgubite. Če danes niste inovativni v prodaji, vas jutri ni več. Kupci so vsak dan bolj zahtevni.
Blagovna znamka je tista, ki da produktu potrebno dodano vrednost. Dame bodo vedele, da sestavine za parfum stanejo kvečjemu dober evro, in če je no-name, ga težko prodate za tri evre. Če pa nosi podpis Chanel, Gucci, Versace ali kaj podobnega, pa lahko stekleničko prodate za 50, 100, 200 evrov ali pa še več. Edino iz dodane vrednosti blagovne znamke lahko črpamo denar za pošteno plačo zaposlenim in za nadaljnji razvoj. Je pa dandanes blagovna znamka bolj ranljiva kot kadarkoli do sedaj. Dandanes morate prepričati kupce na drugačen način kot pred leti. Če imate na tisoče zadovoljnih kupcev, nihče ne ve za to. Ampak če je samo eden nezadovoljen, lahko v nekaj minutah prek socialnih omrežij obvesti praktično ves svet in sesuje blagovno znamko. Zato je korektno delo na dolgi rok za močno blagovno znamko največji pogoj.
Blagovne znamke imajo svojo osebnost. Osebnostne lastnosti sicer lažje pripisujemo ljudem, pa vendar velja enako za produktne blagovne znamke. Katere lastnosti oziroma vrednote bi pripisali blagovni znamki Pipistrel?
Pipistrel proizvaja produkt, ki mu kupci zaupajo svoje življenje. Če je nekaj narobe s čevlji, pralnim strojem ali pa konec koncev tudi z avtomobilom ali ladjo, so možne posledice neprimerljivo manj usodne, kot so lahko v letalu. Zato mora letalska blagovna znamka (seveda tudi Pipistrelova) kupcu na prvem mestu pomeniti varnost in zaupanje. To seveda ne more nastati v nekaj letih, kot na primer v računalništvu ali modi, ampak se gradi desetletja, da pridobi zaupanje kupcev. Dandanes so kupci in blagovne znamke bolj kot kdajkoli občutljivi na vrednote. Ljudje ne kupijo več oblačil, za katere vedo, da jih izdelujejo desetletni otroci nekje v Aziji, ali izdelkov, ki prihajajo iz držav z vprašljivo demokracijo, onesnažujejo okolje ali podobno.
Vrednote v našem podjetju torej niso tiste klasične podjetniške – ne gre več samo za tehnične ali funkcionalne odlike. Dobiček ni pomemben, norma ni pomembna; pomembno je to, da je tisto, kar naredimo, varno, najboljše, da smo lahko ponosni na to. Da na tradicionalnih človeških vrednotah gradimo svojo zgodbo.
Ste imeli izdelan načrt, kako graditi ugled blagovne znamke Pipistrel, kako jo promovirati, ali se je to zgodilo spontano, skozi vaš način delovanja in pojavljanja na trgu?
Letalstvo je zelo resna dejavnost, v kateri improvizacija in prepuščanje slučajem nista možna, sprejemljiva in tudi ne dovoljena. V vse to je vpeta tudi blagovna znamka, ki se je kot del naše kredibilnosti in ugleda gradila vzporedno s podjetjem skozi 30 let našega obstoja in vključevala v izdelke, Pipistrelovo vizijo in strategijo. Razvoj blagovne znamke poteka zavestno, načrtno in na dolgi rok na vseh področjih, ne nazadnje tudi skozi lastnika in ustanovitelja, saj me je revija Reader’s Digest že 8. leto zapored izbrala kot najbolj zaupanja vrednega poslovneža v Sloveniji.
Situacije, v katerih se nepričakovano znajdemo, kot je današnja pandemija, in spremembe, ki jim bomo še priča v prihodnje, zahtevajo od podjetij vse večjo stopnjo prilagodljivosti na vseh nivojih poslovanja. Kako ste vi doživeli pandemijo in jo verjetno še doživljate, kako ste se nanjo odzvali v podjetju?
Popolnoma nič drugače kot vse druge krize, takšne in drugačne, ki so se nas dotaknile v zadnjih 30 letih. Od tega, da se je sesul trg nekdanje Jugoslavije, prek vključitve v Evropsko unijo, ekstremnih sprememb tečajev valut različnih držav po svetu, svetovne finančne krize, prejšnje velike epidemije itd. Podjetje mora imeti dovolj razpršeno tveganje, razpršene trge in različne produkte, poleg tega pa motiviran kolektiv. Če so ti pogoji izpolnjeni, potem je vsaka kriza obvladljiva. Izdelava planov B, C, D in tako dalje postane rutina, obdobje krize postane obdobje učenja za naprej in iz vsake krize postaneš močnejši. Da, včasih tudi na račun tistih, ki jih kriza odnese.
Uspeh marsikoga zaslepi. Kaj je ‘sidro’ vašega poslovanja, kaj vas drži realno na tleh, da še vedno delujete racionalno, profesionalno in sledite svojim ciljem?
Uspeha in razvoja ni brez vizionarskega dela kolektiva, ki danes razmišlja in ustvarja to, kar bomo delali in od česar bomo živeli čez 20 let, in tistih sodelavcev v kolektivu, ki imajo obe nogi trdno na tleh. Pomembno je, da zaposleni vedo, kje so naše zmožnosti, in ko z glavo med oblaki usmerjajo poslovanje podjetja, hkrati ohranjajo noge na trdnih tleh.
V javnosti se ne pojavljate prav pogosto, a ko se, se zdi, da so vaše izjave premišljene. Dobili ste kar nekaj osebnih nagrad, nazivov, kot sta med drugimi tudi ‘Living Legend of Aviation’ in ‘Most Trusted Businessmen in Slovenia’. V kakšni meri mislite, da vaš osebni ugled oziroma vaša osebna blagovna znamka Ivo Boscarol, če se tako izrazim, vpliva na ugled podjetja Pipistrel?
V svetu zelo, v Sloveniji pa precej manj, saj veliko Slovencev še vedno težko sprejme uspeh. Saj veste: če bi zavist gorela, bi Slovenija ogrevala ves svet. Moram pa z veseljem reči, da se v zadnjem času stvari malo spreminjajo, saj novice o nas, ki jih objavljajo mediji po svetu, povzemajo tudi slovenski mediji, in če pride novica iz tujine, ima pri Slovencih po navadi večjo težo. To je bilo razvidno zlasti sedaj, ko smo postavili nov mejnik v zgodovini svetovnega letalstva – prvo certifikacijo električnega letala na svetu sploh – in so svetovni mediji ta mejnik postavili enakovredno ob bok certifikaciji prvega letala z motorjem na batni pogon leta 1927 in prvemu komercialnemu letalu na reaktivni pogon leta 1952.
Vsak od nas kdaj začuti, da je obtičal, da ima slab dan, morda dvome. Kaj vam osebno pomaga premagati takšne trenutke, reševati težke situacije in vztrajati? Nekako se da slutiti, da vas žene strast do vsega, kar počnete.
Imam srečo, da tako, kot se lahko moj kolektiv zanese name, se lahko tudi jaz zanesem na svoj kolektiv. Leto 2010 je bilo leto zelo hude finančne krize po vsem svetu in na novoletnem srečanju z zaposlenimi sem prvič uporabil težke besede in jim rekel, da bom morda naslednje leto moral komu pogledati v oči in mu reči, da ga zaradi krize ne potrebujem več. V naslednjem stavku sem dodal, da moramo sicer biti optimisti, saj bomo naslednjega novembra v Ameriki zmagali na natečaju agencije NASA za najboljše letalo in pridobili nagrado 1,3 M dolarjev. Sledila je nekajsekundna tišina, nato pa so se dvignile vse roke zaposlenih in se je razlegel huronski aplavz in vzkliki: »Ja, bomo!« In res smo zmagali. V težkih trenutkih se vedno lahko zanašam na kolektiv in to mi daje optimizem in moč.
Ste na čelu velikega uspešnega podjetja in verjamem, da vam primanjkuje prostega časa. Si ga sploh kdaj vzamete in kaj takrat najraje počnete, kako si ‘napolnite baterije’?
Imam to srečo, da sem eden redkih ljudi, ki jim je služba hobi in hobi služba. Ne občutim stresa in nisem obremenjen s tem, da preveč delam. Rad delam in upam, da bom lahko še dolgo delal. Res pa je pomembno, da se zna človek po napornem delu tudi sprostiti. Skrb za zdravje mora biti na prvem mestu. Imam psa, ki me vsak dan »pelje na sprehod« – prisili me, da grem iz hiše, to pa pomeni vsak dan kake pol ure hitre hoje, najbolje v hrib. Sprostim se s tajsko masažo, baterije pa napolnim na dobrih koncertih.
Za konec še nasvet za bralce. Katere so po vašem mnenju ključne stvari, ki doprinesejo h gradnji močne in uspešne blagovne znamke?
Zaupanje vase, prepričanje, da ni nič nemogoče, vztrajno delo in uspešnost na dolgi rok, postavljanje ciljev visoko – previsoko oziroma tako visoko, da jih lahko dosežeš, samo če vložiš vanje še zadnjo kapljico energije …, a ne na račun okolja, zaposlenih in družbene odgovornosti. Kakor hitro se zadovoljiš s cilji, nižjimi od naštetih, se utopiš v povprečnosti, to pa pomeni propad.
Sprašuje: Simona Zajc
