PODJETNIŠKI POPER #1
gost: Janez Škrabec

Verjetno vas ni treba posebej predstavljati, pa vseeno poglejmo nekaj dejstev.

Podjetje Riko Hiše obstaja že od leta 1997 in je eno izmed podjetij pod krovno blagovno znamko Riko, zametki katere segajo davno nazaj še v čas Jugoslavije. Riko Hiše so znane po uvajanju novih konceptov energijsko varčne lesene gradnje, ki jo dopolnjuje dovršen dizajn. Navsezadnje je ravno to pritegnilo znanega francoskega oblikovalca Philippa Starcka, da vam je zaupal sodelovanje pri gradnji njegovega zasebnega domovanja. Delujete v Sloveniji in na številnih tujih trgih, kot so Italija, Nemčija, Velika Britanija, Švedska in drugi. Tako podjetje kot vi osebno ste dobitnik številnih nagrad in nazivov, vaše delovanje zaznamuje močna družbeno odgovorna nota. Kako gledate vi na vse te dosežke, smatrate to za uspeh?

Ob taki lepi predstavitvi me zagotovo navdaja ponos nad uspehi. Vendar pa je optika vseh nas, ki nas žene podjetniški zagon in neka kreatorska sla, po navadi malo bolj drugačna – naš pogled je uprt naprej, v prihodnost. Sam osebno se nenehno sprašujem, kako vse to zagotavljati še naprej in poskrbeti tudi za nadaljnji razvoj. Svet se spreminja hitreje, kot mi mislimo, prav zato moram tudi kot podjetnik biti veliko bolj na preži, ne glede na vse dosežene uspehe. Pa saj to je tisti draž, ki nas žene, spodbuja, drami.

V viziji in poslanstvu podjetja imate zapisano, da opozarjate na vrednost ekoloških materialov, zdravega bivanja in varčne ter okolju prijazne gradnje, kar je skladno z vedno močnejšim globalnim trendom trajnostne naravnanosti. Pa pojdimo na začetek. Kako se je začela zgodba podjetja Riko Hiše, zakaj ravno lesene hiše?

Prijatelj, ki se je v sredini 90. vrnil s potovanja po ZDA, me je povsem navdušil s konceptom vnaprej izdelanih lesenih hiš, ki so že tedaj bile del ameriške krajine. Ko sva nato skupaj to idejo umeščala v slovenski prostor, ki je zelo pogozden, in v Ribniško dolino, kjer je tradicionalno zgoščenega največ znanja o lesu in njegovi predelavi, in dodala še ščepec smelih vizij, je bilo do proizvodnje lesenih hiš le še mali korak. Nismo bili edini, vsekakor pa smo takrat z izbranimi podjetji pionirsko orali ledino in spreminjali obstoječe paradigme na področju gradbeništva in lesene gradnje.

Ugled blagovne znamke Riko je zasadil že vaš oče, ko je bil zelo uspešen poslovnež še v tedanji Jugoslaviji. Je bila ravno ta, že obstoječa prepoznavnost razlog, da ste se odločili imena ostalih vaših podjetij izpeljati iz tega krovnega imena in ‘preliti’ njen ugled nanje?

Absolutno. Nikoli nisem bil obremenjen s tem, da moram začeti na novo in s tem nekaj dokazati. Meni se zdi bolj smotrno nadaljevati oz. razviti na novo, posodobiti tisto, kar je pač vredno.  

To, kar je uspelo očetu in njegovi ekipi, je bilo res izjemno; bili so znanilci povsem svežih pristopov v menedžmentu, ki jim je uspel velik mednarodni domet. Vrednost ugleda in prepoznavnosti, ki jo je uživalo podjetje Riko Ribnica, sem želel prenesti v novo poslovno zgodbo. Sicer pa iz Rika, imena in tudi prvotne blagovne znamke, izhajajo mnoga druga podjetja v Ribnici, s katerimi nismo kapitalsko ali kakorkoli povezani.

Vaša izjava “Želimo dvigniti bivanjske standarde in spodbujati k novim dosežkom v oblikovanju prostora” da vedeti, da vas žene želja biti še boljši. Kako visoko si postavljate svoje cilje?

Vodenje podjetja Riko Hiše sem prepustil drugim, sam osebno posegam v koncepte in cilje bolj posredno. Predvsem spremljam, kako se sodelavci v Riko Hišah prožno in agilno odzivajo na aktualnosti in stanja na tem področju, kako smelo nadaljujejo vse tisto, kar smo si zadali že pred leti, kako posodabljajo koncepte in implementirajo vrednote ter krepijo vrednosti.

Vedno več podjetij se zaveda potrebe po spremembi svojega načina delovanja v duhu delati dobro za naravo in ljudi, pa ne vedo prav dobro, kako se tega lotiti. Namignili ste, da bi bila lahko ena od smeri izbira lesa za gradnjo poslovnih objektov. Izjavili ste, da je lesena gradnja zrcalo vrednot. Zdi se, da je osveščenost posameznikov za tovrstno gradnjo večja pri gradnji stanovanjskih hiš kot pri poslovnih prostorih. Kaj mislite je glavni razlog za to? Bi se dalo to urediti s smernicami na višjem nivoju, navsezadnje gre za dobrobit celotne skupnosti, ali je to preveč utopična želja?

Pred približno 25 leti, ko smo se s sodelavci začeli spopadati z izzivi lesene gradnje, je bila ta tako rekoč tabuizirana. Danes beležimo že vrhunske primere lesene gradnje na področju javnih objektov, kot so npr. vrtci. In to se mi zdi pomembno – da je les kot trajnostni material prodrl na področje javnih objektov. Take zglede namreč potrebujemo.

Inovativnost in trajnostna naravnanost sta dva zelo močna trenda, ki danes vedno bolj narekujeta smernice delovanja podjetij. Če dodamo še personalizacijo, brez katere težko zadovoljimo vedno bolj zahtevne kupce, se vaša inovativna tehnika gradnje P.A.T.H. (Prefabricated Accessible Technological Homes) ponuja kot idealen odgovor na te smernice. Rekli ste, da je prefabricirana lesena gradnja optimalna gradbena tehnika prihodnosti. Kaj ponujate današnjemu zahtevnemu in osveščenemu kupcu in kje vidite še napredek pri gradnji objektov?

Celovito dojeta arhitektura prevzema odgovornost za trajnostni razvoj v prostorskem, ekološkem in socialnem pomenu. Vsakršen poseg v prostor mora biti čim manj moteč in rušilen, stavba pa premišljeno postavljena in zgrajena s čim manj gradiva in čim manj različnimi elementi, tako da bo zagotavljala odvijanje dejavnosti ob čim manjši porabi energije in drugih stroških obratovanja. Lesena gradnja to zagotavlja, celo več – svoje ekološko poslanstvo opravlja tudi po vselitvi. Ker potrebuje toliko manj energije za gretje in hlajenje, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov.

Hiša Riko računa na osveščene prebivalce, ni tipska, temveč naravnana na individualna pričakovanje posameznih kupcev in investitorjev. Sistem je v svoji zasnovi čim manj opredeljen in se lahko prilagaja vsakokratnim načrtom in idejam. Ponujamo celovito vrhunsko storitev, visokokakovosten sistem gradnje z garancijo in trajnostne materiale. Verjamemo, da smo že po seznamu referenc, ki dajejo alibi naši kakovosti, vredni zaupanja.

Katere lastnosti oziroma vrednote bi pripisali blagovni znamki Riko Hiše?

Kakovost. Odgovornost. Tradicija.

Dotakniva se rasti vaše blagovne znamke Riko Hiše. Širite se v dve dimenziji, če lahko tako rečem. Na eni strani na druge tipe objektov, začeli ste pri družinskih hišah, danes gradite tudi poslovne objekte, šole, vrtce, športne dvorane, celo naselja, in na drugi strani geografsko, saj nastopate na številnih trgih tudi izven Slovenije, kot so Italija, Francija, Anglija, Rusija, Nemčija, Švica … Ali je ta strategija skrbno načrtovana ali ste znali le dobro izkoristiti priložnosti, ki so se vam ponudile na poti?

Bolj kot v strogo strategijo za nekaj let vnaprej verjamem v dobro vizijo, fleksibilnost pri njenem zasledovanju in v opreznost za novimi priložnostmi. Po duši sem res bolj podjetnik kot menedžer.

Kateri se vam zdi najučinkovitejši način promoviranja vaše blagovne znamke Riko Hiše?

Vselej zagovarjam integriran pristop.

Kot podjetnik ste dobili kar nekaj osebnih nagrad in nazivov, če jih omenim le nekaj – nagrada za posebne dosežke v gospodarstvu, naj direktor leta, manager leta, mecen leta, orden prijateljstva (odlikovanje predsednika Ruske federacije). Lahko bi rekli, da ste s svojo osebno blagovno znamko Janez Škrabec največji ambasador krovne blagovne znamke Riko in s tem tudi podjetja Riko Hiše. Kako vi vidite povezavo med vašo osebno blagovno znamko in znamko podjetja ter koliko vaš osebni ugled vpliva na ugled podjetja?

Agencija Kline & partners je dolga leta merila ugled podjetja in direktorjev. Moja osebna prepoznavnost in z njo povezan ugled je v vseh letih kotiral veliko višje na lestvici kot prepoznavnost in ugled inženiringa podjetja Riko, kar je razumljivo, saj podjetje Riko deluje na ravni B2B. V vsakem primeru zagovarjam povezavo; kot direktor prenašaš na podjetje vrednostni sistem in integriteto ter obenem podjetje vpliva nazaj s svojim ustrojem. In ugled se vselej preliva, ne glede na smer pretoka.

Aktivni ste tudi na področju družbene odgovornosti (Škrabčeva domačija je priznano muzejsko-kulturno postajališče in si je prislužila nominacijo za naziv Evropski muzej leta 2004), aktivno podpirate razvoj skupnosti (Ustanova patra Stanislava Škrabca s štipendijami podpira študente), donirate in sponzorirate športnike, humanitarne dogodke ipd. Kaj vas motivira za vsa ta dejanja?

Preprosto – želimo pač prispevati k boljšim pogojem za življenje in delovanje. In kot vsi vemo; spodbujanje je najvišja oblika občudovanja.

Vse bolj je uveljavljeno prepričanje, da močne blagovne znamke vodi poslanstvo – ‘zvezda severnica’, ki kaže podjetju smer na njegovi misiji. Da glavni cilj podjetja ni zaslužek, ampak le stranski učinek, ki pride, če delate dobro za ljudi in okolje. Sami posvečate veliko pozornosti tudi odnosom med ljudmi. Se strinjate s trditvijo ‘Do good, money will follow’?

Absolutno, morda celo preveč. Vsaj tako trdi naša glavna računovodkinja. Jaz sem zagledan v svoje delo, v odnose s sodelavci in partnerji, v širše učinke, ki ga ima naše delo. In na dolgi rok se to vsekakor splača.  

Dejstvo je, da se bodo poleg sprememb, ki so stalnica v nekem podjetniškem okolju, dogajale tudi druge ‘motnje’, kot je na primer pandemija, ki smo ji trenutno priča, in pričakovati je, da bo tega še več. Podjetja so primorana razdelati načrt za prilagoditev na nove razmere, da bi ostala konkurenčna ali celo preživela. Kako je pandemija vplivala na vas in kako uvajate to fleksibilnost v svoje poslovanje?

Pri nas je fleksibilnost pomembna vrednota in tudi praksa, tako da nam to ni bil prevelik izziv. Vsekakor pa smo se tudi med pandemijo trudili, da to ni bil za nas »izposojen čas«, kot ga je v njenem začetku označila izjemna Zorana Baković, ampak da smo vsi, četudi vsak na svojem koncu, prispevali k pretočnosti.

Znano je, da ste zelo povezani s kulturo, ste eden najvidnejših mecenov kulturnih dogodkov. Vam kultura pomeni sprostitev ali vam daje navdih tudi v poslovnem življenju?

Vsekakor. Vendar bi opozoril, da kultura in umetnost nemalokrat tudi izzivata predstavne zmožnosti in sposobnosti ter terjata precej dobršen mentalni angažma. Nista vselej v službi lepega, vselej pa ostrita pravi pogled na svet in razširjata obzorja, ki niso nujno zelo prijetna. In zato je vredno in pomembno biti vpleten, se – četudi le kot gledalec – angažirati v in za svet kulture in umetnosti.

Predvidevam, da se tudi vi, kot vsak človek, znajdete v težkih situacijah, dvomih, kako naprej. Kaj vas žene, da premagate dvome in še naprej sledite svojim ciljem?

Najbrž se temu reče podjetniški duh 😊.

Ste na čelu uspešnih podjetij in verjamem, da vam nemalokrat primanjkuje prostega časa. Kaj najraje počnete, da si ‘napolnite baterije’?

Sem že večkrat poudaril, da ne verjamem v ločnico med prostim in delovnim časom. Sem pač podjetnik, obožujem svoje delo in širino, ki mi jo prinaša tako življenje. Veste, kolikokrat sem prišel do kakšnih dobrih rešitev ravno med hojo na Šmarno goro ali ogledom razstave? In obratno, polnim si baterije v stiku s svojimi sodelavci in poslovnimi prijatelji, ob rokovanju nad dobro opravljenim delom, ob zadovoljstvu nad našimi uspehi, ob odličnih prebliskih.

Za konec še nasvet za bralce. Katere so po vašem mnenju ključne stvari, ki doprinesejo h gradnji močne in uspešne blagovne znamke?

Doslednost in vztrajnost. Brez tega tudi druge stvari nimajo vrednosti.

Sprašuje: Simona Zajc

Leave a Reply